Nuša Bohak, članica Društva kreativne mladine, se je udeležila usposabljanja na temo mednarodnega mladinskega dela »Appetiser – Introduction to International Youth Work. Usposabljanje je potekalo v bolgarski prestolnici Sofiji. V spodnjem besedilu je Nuša zapisala svoje izkušnje.
Konec septembra sem teden dni preživela v Sofiji, Bolgariji, kjer sem se kot edina slovenska udeleženka in članica Društva kreativne mladine prvič udeležila Erasmus+ usposabljanja na temo mednarodnega mladinskega dela »Appetiser – Introduction to International Youth Work.« Usposabljanja se nas je udeležilo 17 mladih iz Bolgarije, Cipra, Italije, Nizozemske, Romunije in Slovenije, Bolgarska nacionalna agencija pa trening izvede večkrat letno, že od leta 2004 naprej, ko sta facilitatorja Eylem Certel in Nerijus Kriauciunas mladim prvič predala svoje znanje in izkušnje.
Na usposabljanje sem se prijavila, ker sem si želela bolje razumeti, kaj Erasmus+ sploh je in kako poteka. Preko svoje udeležbe na prejšnjih mednarodnih projektih sem ugotovila, da so to informacije, ki mi jih je kot novinki v mladinskem delu zahtevno poiskati na spletu, kaj jih šele zares razumeti in uporabiti v praksi, zato sem bila nad idejo, da lahko to znanje prejmem prek praktičnih aktivnosti, naravnost navdušena.
Usposabljanje je zaznamoval predvsem »Sejem organizacij,« kjer je vsak udeleženec predstavil svojo organizacijo. Na licu mesta smo morali izdelati plakat s ključnimi informacijami o delovanju in ciljih naših organizacij, s seboj pa smo prinesli tudi zloženke, vizitke ipd. Udeleženci so bili nad Društvom kreativne mladine navdušeni. Najbolj jih je presenetila Dnevna soba, večina jih je dejala, da se s takšnim umetniškim in kreativno zasnovanim mladinskim centrom še niso srečali in da bi nas zagotovo radi obiskali.
Naslednji dan je bil namenjen spoznavanju medkulturnega učenja in neformalnega izobraževanja. Aktivnost, kjer smo se razdelili na predstavnike dveh kultur in zaigrali njuno srečanje, mi je res ostala v spominu. Prek nje smo spoznali, koliko navad, vrednot in običajev morda nezavedno v sebi nosi vsak izmed nas, na mednarodnih aktivnostih pa jih mogoče sploh ne razkrijemo.
Naučili smo se, kako pomembno si je prisluhniti in ne obsojati tega, kar nam ni poznano. V nadaljevanju aktivnosti smo pripadniki obeh kultur najprej ustvarili vsak svojega, nato pa skupen urnik mednarodne mladinske izmenjave, in ob tem spoznali, da je pri usklajevanju interesov prilagajanje definitivno ključ do uspeha.
Zadnji dan smo pridobili še ključne informacije o programu Erasmus+ in ESE, obiskali pa so nas tudi z Bolgarske nacionalne agencije. Za konec pa smo se preizkusili še v kreiranju časovnice mladinske izmenjave – vse od začetka priprav pa do zadnjega poročila o projektu, izvedli pa smo tudi simulacijo konference na temo pomena mladinskega dela.
Ker je bilo usposabljanje namenjeno začetnikom in novincem v (mednarodnem) mladinskem delu, nas je večina udeležencev imela le 18 ali 19 let, kar me je pozitivno presenetilo; to bilo prvič, da sem lahko na projektu svoje znanje delila predvsem s svojimi vrstniki. Najbolj me je inspirirala njihova zagnanost za udejstvovanje v mladinskem delu ter cilji za prihodnost, saj si večina nekoč želi ustanoviti svojo organizacijo na tem področju. Želja po učenju je tista, ki nas druži, posebej pa mi bo v spominu ostalo večerno druženje, ko smo med seboj delili svoje izkušnje in nasvete za nadaljnje delo pri projektih Erasmus+.
