Dogodek »Mladi za mesto – uresniči svojo idejo!«, ki je bil izveden v MIKK Murska Sobota, je bil zasnovan kot prostor za spodbujanje mladih k razvoju in predstavitvi idej, s katerimi bi lahko izboljšali kakovost življenja v Murski Soboti. Namen dogodka je bil mladim omogočiti soustvarjanje prihodnosti mesta, jim dati možnost, da predstavijo svoje zamisli ter jim ob tem ponuditi priložnost za podporo pri uresničitvi izbranih idej, saj je bil na voljo proračun v višini 4.500 evrov (prispevala Mestna občina Murska Sobota, za mlade in njihove ideje). Dogodek je potekal v sodelovanju projekta poMLAD v mestu, ki ga izvajamo skupaj z MIKK Murska Sobota in Mestno občino Murska Sobota, sofinanciran pa je bil v okviru finančne spodbude za čezsektorsko reševanje izzivov preko Regionalnega stičišča NVO Pomurja, ki ga financira Sklad za razvoj NVO Ministrstva za javno upravo in Mestna občina Murska Sobota (iz projekta smo financirali pripravo in izvedbo dogodka).

Za večjo vključenost mladih je MIKK Murska Sobota pred dogodkom povabil vse lokalne šole v Mestni občini Murska Sobota. Kljub temu se na vabilo ni odzvala nobena šola, kar je predstavljalo prvi večji izziv. Posledično smo na dogodek prejeli zgolj tri prijave mladih, od katerih sta se dva udeležila dogodka. Poleg teh je prisotnost zagotovilo še Društvo kreativne mladine, ki je pripeljalo dodatna dva mlada udeleženca. Skupaj je bilo na dogodku tako prisotnih štiri mlade osebe, kar je bistveno manj od pričakovanj, glede na namen in potencial finančne podpore.

Na dogodku smo poleg zbiranja in predstavitev idej mladih predstavili tudi projektne aktivnosti, skupno vizijo mladinskega dela v Murski Soboti ter zaključili projekt s predstavitvijo brošure. Dogodek je bil tako izveden v skladu z načrtom, vendar je udeležba pokazala, da obstajajo resne omejitve pri vključevanju mladih. Evalvacija dogodka je razkrila kritičen vpogled: mladi se pogosto izražajo s pritoževanjem, kadar so z določenimi stvarmi nezadovoljni, manjka pa jim konkretna pripravljenost za aktivno soustvarjanje vsebin, tudi ko so jim ponujena sredstva in priložnosti.

Pomembna ugotovitev je tudi ta, da so šole dejanski prostor, kjer se mladi nahajajo večino časa, vendar informacije do njih pogosto ne pridejo. Razlog za to je v preobremenjenosti učiteljev in profesorjev, pa tudi v pomanjkanju posluha pri vodstvih šol. Izkušnje mladinskih organizacij kažejo, da naša sporočila pogosto ne dosežejo učencev in dijakov, saj obtičijo na ravni vodstva, ki jih ne posreduje naprej. Posledično se mladim ne približamo dovolj učinkovito, kar zmanjšuje možnosti za njihovo aktivno vključitev.

Čeprav je bil dogodek izveden uspešno v organizacijskem smislu, rezultati jasno kažejo na širši problem: mlade je težko pritegniti k aktivnemu sooblikovanju, šole pa bi morale odigrati ključno vlogo v prenosu informacij, kar se trenutno ne dogaja. Zato bo v prihodnje nujno premisliti o novih pristopih, ki bodo temeljili na neposrednem nagovarjanju mladih ter na ustvarjanju vezi med šolami in mladinskimi organizacijami. Le tako bo mogoče preseči pasivnost in mlade dejansko spodbuditi k soustvarjanju okolja, v katerem živijo.